Ali koža diha?

Morda ne bi bilo odveč, če najprej pogledamo, kako je koža sestavljena, kaj pravite? No, lahko še preverimo, kakšna je sploh funkcija naše kože!

Najprej bistveno: koža je naš največji organ, ki vse naše notranje sestavne dele ščiti pred zunanjimi vplivi, med katerimi so tudi UV žarki, voda, nečistoče (onesnažen zrak) in druge snovi, pred katerimi si drugi organi ne morejo pomagati sami. Koža je (do neke mere) vodoodporna ovojnica, v kateri smo varno shranjeni pred zunanjim svetom. 

Koža je sestavljena iz treh plasti. Zgornji plasti rečemo epidermis in prav ta del je glavna vodoodporna pregrada med zunanjim svetom in notranjimi organi. Na površini epidermisa je tako imenovani stratum corneum, ki je kot streha na naših hišah - gre za odmrle celice, ki so urejene kot strešniki, ki prekrivajo robove en drugega za boljšo zaščito, skupaj pa so ti strešniki zlepljeni z maščobnimi kislinami. Dermis je srednja plast kože, kjer imamo kolagenska in elastinska vlakna, vezivna tkiva, žilice, lasne mešičke in žleze znojnice. Spodnja, najgloblja plast kože pa je hipodermis, ki je sestavljena iz maščobic in vezivnega tkiva. 

Ko govorimo o negi kože, je en najpogostejših mitov, da vse, kar na kožo nanesemo, preide v naš krvni obtok. Dobro je vedeti, da koža ni gobica za pomivanje posode, ki vpija vse, kar nanjo nalijemo. Njena osnovna naloga je namreč ravno to, da ne vpije :) Kako to vemo? Predstavljajte si, da greste plavat in vaša koža vpije vodo okoli vas. Že po nekaj minutah se ne bi mogli premikati. In ko to povem, mi običajno ljudje mirno rečejo, da neeee, koža "ve", česa ne sme vpiti in kaj sme. Koža nima možganov, koža ne ve prav ničesar. In po drugi strani, če bi bilo tako lahko spraviti snovi v naš krvni obtok - torej vsaj do dermisa - bi imeli na voljo bistveno več transdermalnih zdravil kot jih imamo. Ker, čisto iskreno, kaj ne bi bilo fino, če bi lahko antibiotike jemali tako, da bi na kožo nalepili obliž? In kako enostavno bi bilo nanesti obliž proti bolečinam, ko imamo tako vneto grlo, da niti vode ne spravimo po njem? Znanstveniki se morajo zelo, zelo potruditi, da kaj pride do dermisa.

Potem pa običajno slišim novo vprašanje:

Zakaj bi potem sploh uporabljali kakršnokoli nego za kožo, če itak ne seže nikamor?

Ker vseeno pa seže na zgornjo plast - govorimo namreč o negi zgornje plasti kože - epidermisa. Tiste plasti, ki jo na zunaj dejansko vidimo in ki ni ožiljena. Je pa to tista, ki pokaže pigmentacije, gubice, akne in ostale izzive, s katerimi se srečujemo. Pri tem dermatologi ločujejo dva pojma:

• penetracija pomeni, da je sestavina prispela skozi stratum corneum do spodnje plasti epidermisa, 
• absorpcija pa pomeni, da je sestavina prodrla skozi epidermis do dermisa in se vpila tudi v krvni obtok.

In vsi izdelki, ki jih uporabljamo, ciljajo prav na epidermis, ker če je ta v dobrem stanju, je koža lahko zdrava, močna in tudi na videz lepša.

Ker je stratum corneum zelo težko prebiti - ker je pač njegova naloga, da nas ščiti pred vdorom - se proizvajalci poslužijo ojačevalcev penetracije (maščobni alkoholi, linolenska in oleinska kislina ter podobne sestavine), ki pa prav tako ne morejo povzročiti absorpcije. Serumi so bolj vodeni, zato potrebujejo manj ojačevalcev, saj lažje prodrejo do epidermisa, največjo vlogo pri tem pa tako ali tako odigra velikost molekul - recimo vitamin C je običajno v manjših molekulah, zato lažje prodre skozi stratum corneum. Tudi vitamin E in hialuronska kislina imata manjše molekule, medtem ko imajo olja, silikoni in sestavine na podlagi voskov čisto prevelike molekule, da bi prodrli skozi stratum corneum, zato obsedijo na površini. No, pa tudi to je do neke mere potrebno in zaželeno, saj te sestavine preprečujejo nepotrebno in premočno uhajanje vode iz kože, saj to vodi k dehidraciji, kar pa seveda ni naš cilj. 

Različne negovalne sestavine smo skozi raziskave in enostavno desetletja uporabe že res dodobra spoznali in lahko predvidimo, kako se bodo v kakšnem okolju obnašale. Prav tako pa si raziskovalci ves čas dajejo duška s kožo, njenimi potrebami in vplivom kozmetičnih izdelkov na kožo. Vsekakor bo tudi v prihodnosti prihajalo do neverjetnih odkritij novih sestavin in kombinacij sestavin, ki bodo epidermisu pomagale pri ohranjanju zdravja, lahko pa rečem, da imamo že sedaj na voljo ogromno fenomenalnih sestavin in izdelkov, ki nam pomagajo ohranjati kožo bolj napeto, sijočo, mladostnejšo in predvsem bolj zdravo. Pri tem so najučinkovitejši UV zaščita, retinoidi, hranilne sestavine (ceramidi), vlažilne sestavine (hialuronska kislina, glicerin...), pa aktivi, kot so vitamin C in niacinamid, peptidi in kozmetične kisline.

Če se ne odločite uporabljati prav ničesar, uporabite vsaj UV zaščito ... 

In če se vrnem na glavno vprašanje: Ali koža diha?

Seveda diha, vendar ne tako, kot si predstavljamo. Zgornja plast kože je ovita v odmrle celice, ki so med seboj vodoodporno povezane z maščobicami. Odmrle celice pa ne dihajo, kajne? In ker je ta plast vodoodporna, niti spodnja plast epidermisa ne diha iz zraka - ker zrak ne prodira skozi stratum corneum. Vendar pa kožne celice vsekakor dihajo! Tako kot dihajo celice ostalih organov - iz krvnega obtoka pridobivajo hranila in kisik, ne iz zraka. Če torej nanesete kremo ali ne, vaša koža diha enako - preko celičnega dihanja. Morda je to tudi trenutek, da se vprašamo, zakaj je tako pomembno, kaj pijemo in jemo, ne samo, kaj damo nase :) 

Pri dihanju kože gre verjetno za eno čisto drugo vprašanje in sicer mašenje por. Ogromno izdelkov je za kožo, na kateri se pore hitro mašijo, absolutno napačnih. Mastne, goste in oljnate kreme lahko hitro zamašijo pore na mladi, k aknam nagnjeni koži, kar koža hitro pokaže z novimi aknastimi vnetji. Vendar pa to ne pomeni, da tako kožo kar pustimo, da si sama pomaga, ker si enostavno ne more. Seveda je človeško telo neverjeten organizem, najpopolnejša naprava na planetu, ki se sama obnavlja in celi, vendar pa evolucijsko še nismo tako daleč, da bi se koža znala sama braniti pred UV žarki, da bi telo kar samo popravilo hormonsko neravnovesje, ki povzroča akne recimo, pa gubice, ki jih z leti izpostavljanja sončnim žarkom pridelamo kar sami. In tukaj smo zato, da svoji koži pomagamo. 

Ste kdaj poskusili po umivanju svojo kožo pustiti brez vseh negovalnih izdelkov? Kako se je koža takrat počutila? 

Jaz recimo ob uporabi retinoidov po umivanju vedno počakam 10 minut, da se koža res dodobra posuši. Od vseh korakov pri negi kože tega najtežje prenašam, ker moji starajoči se koži to enostavno ne ustreza več. Ko sem bila mlajša in sem imela noro mastno kožo, se je v minuti nazaj zmastila, zdaj pa - ni variante! Teh 10 minut je največ, kar lahko zdržim. In če ne bi bilo potrebno, tudi tega ne bi, ampak bi takoj nekaj nanesla. Hočem reči: poslušajte svojo kožo. Če vas po umivanju zateguje, takoj nanesite nekaj vlažilnega. Če vam ustreza kakšno minutko počakati, preden kaj nanesete, počakajte. 

Jaz nekako ne vidim razloga, da bi svojo kožo kaznovali s tem, da delamo nekakšne pavze med umivanjem, da lahko koža diha, ker koža pač ne diha iz zraka in na način, ki si ga mi predstavljamo kot dihanje. Tonike, serume, kreme, UV zaščito in ostale izdelke uporabljamo zato, da lahko koža dolgo in zdravo opravlja svojo funkcijo. Če ob tem zaradi negovalnih izdelkov še izgledamo boljše, pa tudi ne škodi, kajne? 

V mislih imam še en simpatičen pregled nege kože skozi zgodovino, saj vsekakor naša generacija ni prva, ki se s kožo ukvarja. Bi vas kaj takega zanimalo? 

Delite prebrano objavo:

Foto Galerija: