Prosimo vas, da med možnostmi izberete način plačila in dostavno službo, ki vam najbolj ustreza. Če ne najdete e-mail potrdila naročila, preverite v promocijah ali neželeni pošti ter ga premaknite v glavni nabiralnik, da boste na tekočem s svojim naročilom.
Tale prispevek je pred leti navdihnila kopica komentarjev na enega od balzam za ustnice, ki je imel na milijone zadovoljnih uporabnic, nato pa se je pojavilo recimo sto uporabnic, ki so nanj dobile alergijsko reakcijo. In ker ljudje že privzeto prej in bolj doživeto opazimo negativne informacije, so dekleta, do tedaj navdušena nad tem balzamom, hitela vse povezano z njim metati v koš. Čeprav ta balzam za ustnice njim osebno ni povzročil nobenih težav.
Sestavine, ki jih smejo proizvajalci v Evropski uniji uporabljati v kozmetičnih izdelkih, so strogo nadzorovane. Ko se pojavi dvom o varnosti določene sestavine, se komisija za varnost potrošnikov sestane in ponovno pregleda vso dokumentacijo, opravijo se nadaljnje raziskave in po potrebi se sestavini bodisi določi najvišjo dovoljeno koncentracijo v posameznem izdelku, se sestavino v celoti umakne s seznama varnih sestavin, še pogosteje pa se ne zgodi nič - ker se ponovno izkaže, da je sestavina varna.
In kaj pomeni, da je sestavina varna? Vsekakor to ne pomeni, da ne more izzvati nobene reakcije pri nikomur. Varnost sestavine v prvi fazi zagotavljajo proizvajalci sestavin, ki morajo komisiji podati oceno tveganja oziroma oceno varnosti, ki jo komisija nato potrdi oziroma zavrne. Po oceni varnosti sestavine morajo proizvajalci izdelkov narediti tudi oceno varnosti končnega izdelka, kar ponovno predložijo komisiji. Pri tem so izdelki, namenjeni otrokom pod 3. leti starosti, še dodatno pod nadzorom. Kasneje se spremljajo vse poti izdelkov na EU tržišču, saj je varnost posameznih izdelkov glavna naloga komisije, zato so izdelki ves čas pod nadzorom.
Na drugi strani je treba vedeti tudi, da so količine posameznih sestavin v kozmetičnih izdelkih striktno nadzorovane, saj je pri mnogih od količine odvisna tudi stopnja tveganja alergijske reakcije. Če rečemo recimo, da je voda varna, moramo vedeti tudi, da lahko več kot nekaj litrov popite vode na dan povzroči hude zdravstvene težave - zato je poleg naziva same sestavine še kako pomembna količina, ki se jo v izdelku sme uporabiti.
In kljub vsem varnostnim zankam, ki so jim izpostavljene tako sestavine kot končni izdelki v Evropski uniji, še vedno lahko pride do alergijske reakcije. Pri tem ne govorimo o nevarnosti, temveč o tveganju - sestavina v določeni koncentraciji je namreč lahko varna za splošno populacijo, a vseeno pri nekaj odstotkih ljudi sproži alergijsko reakcijo, ki se na koži pokaže kot rdečica, pekoča bolečina, skelenje ali izpuščaji. Gre torej za odziv posamezne kože na posamezne sestavine ali kombinacije sestavin. In tveganje za kakšno reakcijo kože prevzamemo praktično vsakokrat, ko nase nanesemo kak izdelek ali zaužijemo kakšno hranilo - alergija se lahko pojavi nenadoma, lahko se počasi nabira in stopnjuje, lahko pa smo že od nekdaj občutljivi / alergični na kaj, pa nismo vedeli.
Prav vsaka sestavina lahko pri kom sproži reakcijo. Že leta brskam po spletu in iščem sestavine, ki dokazano ne bi dražile prav nikogar - se pravi iščem vsaj eno sestavino, ki dokazano ne bi sprožila reakcije nikomur. Na kratko: taka sestavina ne obstaja. Eno kožo bo dražilo karitejevo maslo, druga koža slabo prenaša niacinamid, tretji koži ne ustreza kombinacija hialuronske kisline in glicerina (ki sta recimo med najbolj nevtralnimi vlažilnimi sestavinami). Več je v izdelku sestavin, večja je verjetnost, da bo izdelek dražil več ljudi, kar pa še nič ne pomeni. Če vas ne draži, izdelek mirno uporabljajte naprej in se ne ozirajte na ostale - če je izdelek registriran ali celo ustvarjen v EU, ima za to potrebna potrdila o varnosti.
Na drugi strani seveda drži, da obstajajo sestavine, ki dražijo več ljudi, kar pomeni, da obstaja tudi seznam sestavin in oblik sestavin, ki dokazano dražijo najmanj možno (ne nikogar, ampak izredno malo). Zgoraj sem navedla recimo hialuronsko kislino in glicerin, sem sodijo pa tudi izvlečki in sok aloe vere, izredno malo ljudi je občutljivih na izvlečke ovsa in centele asiatike. Prav tako so znane tudi sestavine, ki dražijo večje število ljudi, vendar pa ne predstavljajo splošne nevarnosti. Proizvajalci izdelkov za občutljivo kožo se jim torej lahko v kar se da veliki meri izognejo, 100 % pa ne morejo preprečiti možnosti za alergijske reakcije.
Seveda pa je treba ločiti med alergijskimi reakcijami in draženjem ter normalnimi posledicami uporabe določenih aktivnih učinkovin, pri čemer imam v mislih predvsem eksfoliante (glikolna, salicilna in podobne kisline), retinoide in tudi kakšne antioksidante, kot je vitamin C. Pri naštetih lahko traja nekaj tednov, preden se koža nanje popolnoma prilagodi. Pri teh sestavinah je torej pomembno uvodno obdobje, v katerem je lahko koža po nanosu rahlo pordela, lahko čutite pekočo bolečino, v večini pa po nekaj uporabah tovrstni pojavi izzvenijo. Če pa se pojavi srbečica, mehurčki, izpuščaji, če peče in po nekaj ponovnih nanosih reakcija ne izzveni, izdelek prenehajte uporabljati, saj gre po vsej verjetnosti za alergično reakcijo.
V primeru, da reakcija po nekaj dneh ne izgine, se bo treba obrniti na zdravnika, čeprav imam sama tudi s tem mešane izkušnje :) Pred leti so me spomladi neverjetno pekle oči, mislila sem, da se mi bo zmešalo. Zdravnica je najprej preverila, katera drevesa sedaj cvetijo, hotela mi je napisati celo pest zdravil, da bi lahko normalno funkcionirala, nato sem dobila neke kapljice, po katerih ni bilo nič bolje. V lekarni pa me je farmacevtka opozorila, naj poskusim zamenjati ličila, kar se mi je zdela totalna traparija, ker sem že leta uporabljala enaka in nikoli nisem imela težav. Po tehtnem razmisleku sem vseeno kupila novo maskaro in eno samo drugačno senčilo - glej ga zlomka, brez tablet, brez kapljic so bile moje oči kot nove.
Enako velja tudi za običajne šampone za lase, kreme za obraz, tudi hrano in pijačo v končni fazi - moje telo zelo slabo prenaša alkohol, zato je moja letna zaužita količina praktično nična. No, pa o kozmetiki - najslavnejši šampon proti prhljaju na mojem lasišču pusti še kakšnih 200 % več prhljaja. Takrat sem seveda mislila, da moram nadaljevati z uporabo, pa je bilo vedno huje - poskusite si nameniti toliko pozornosti, da boste vedeli, ali vam nekaj ustreza in se morate malce navaditi, ali gre za reakcijo, ki ne bo izzvenela in je treba čimprej prenehati z uporabo. Ni vse za vse. Če ste v dovmih, mi lahko vedno pišete na mail info@dragocena.si, se bomo pogovorili o tem, ali je pametneje odnehati, ali lahko morda z uporabo nadaljujete.
Kot povzetek lahko napišem, da še kako velja: sto ljudi, sto tipov kože in sto različnih reakcij.
Za zaključek pa samo še to: evropska komisija za varnost kozmetičnih izdelkov ves čas vrši nadzor nad kozmetičnimi izdelki. Če se izkaže, da je kakšna sestavina potencialno nevarna, morajo vsi proizvajalci izdelke s to sestavino umakniti s tržišča. Povsod, kjer so izdelki prisotni, morajo torej javno in v medijih objaviti odpoklic izdelka. Če bi se to recimo zgodilo s kakšnimi našimi izdelki, bi bila jaz zadolžena za to, da stranke, ki so izdelek kupile, pozovem k vračilu oziroma neuporabi. Če sosedi izdelek torej izzove alergijsko reakcijo, vam pa ne, in nikjer v javnosti niste zasledili, da bi bil neustrezen, ga mirno uporabljajte še naprej.
Če vam izdelek ustreza, ga uporabljajte. Če vas draži, prenehajte z uporabo. Nima pa smisla verjeti, da obstajajo izdelki in sestavine, ki ustrezajo vsem. Ne obstajajo, verjetno nikoli ne bodo.
Napišite svoje mnenje: